APDEJT.si

Več kot 100 nevladnih organizacij je ponovno opozorilo na lakoto in blokado dostave pomoči v Gazi, ter pozvalo k takojšnjemu koncu vojne in blokade. Medtem ko nekatere stranke v Nemčiji, kot je SPD, pozivajo k ukrepom, druge, kot je Unija, izražajo zadržanost glede vprašanja Gaze, kar kaže na razlike v stališčih glede te humanitarne krize.

Italijanski minister Matteo Salvini je izjavil, da ga vztrajnost organizacije Open Arms ne skrbi, saj se ne predaja. Izjava je bila objavljena v več medijih, kar kaže na ponavljajočo se napetost med italijansko vlado in humanitarnimi organizacijami, ki rešujejo migrante v Sredozemlju. Salvinijevo stališče ostaja trdno, kar potrjuje njegovo nepopustljivo politiko glede migracij.

Fundacija Gaza Humanitarian Foundation (GHF), ki jo podpirata ZDA in Izrael, je uradno končala svoje delovanje v Gazi. Organizacija je bila ustanovljena maja kot alternativa Združenim narodom pri distribuciji pomoči, vendar je bila deležna kritik zaradi kaosa pri razdeljevanju hrane, kar je po mnenju Palestincev ogrožalo življenja.

Izrael je bolnišnici Nasser v Khan Younesu vrnil trupla 15 Palestincev v skladu s premirjem. Dan prej je Hamas izročil posmrtne ostanke Itaya Chena, izraelskega vojaka, ki je bil ubit 7. oktobra 2023 med napadom na kibuc Nir Oz.

Združeni narodi in mednarodni Rdeči križ sta pozvala k odprtju vseh prehodov v Gazo, da bi omogočili dostavo nujno potrebne pomoči na to vojno območje. Poziv prihaja v času krhke prekinitve ognja, ki je bila uvedena v skladu z načrtom ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) prav tako povečuje svoje operacije v Gazi.

Zaradi proračunskega spora v ZDA je ameriška vojska v Nemčiji svojim vojakom predlagala uporabo nemških humanitarnih organizacij, kar je nekatere presenetilo. Te organizacije razmišljajo o izdaji kartic za pomoč, medtem ko naj bi šlo le za nesporazum.

Več kot ducat evropskih organizacij za iskanje in reševanje je napovedalo oblikovanje nove zveze in prekinilo sodelovanje z libijskimi kolegi. Odločitev je posledica zaskrbljenosti glede ravnanja z migranti in begunici v Libiji.

Izraelska vojska je zaprla obalno cesto Al-Rašid, ki povezuje severni in južni del Gaze, s čimer je preprečila vrnitev razseljenih Palestincev na sever. Izrael je opozoril prebivalce Gaze, da bodo tisti, ki bodo ostali v mestu Gaza, obravnavani kot teroristi. Flotilja s pomočjo za Gazo kljub "taktikam ustrahovanja" izraelske vojske nadaljuje svojo pot.

Izraelskega premierja Benjamina Netanjahuja so pretresli posnetki shujšanih izraelskih talcev v Gazi. Hamas je ob tem objavil nov videoposnetek enega od talcev in označil obisk ameriškega posebnega odposlanca v Gazi za propagandno potezo. Tisoči Izraelcev so protestirali v Tel Avivu, zahtevajoč dogovor za izpustitev talcev.

Združeni narodi so objavili, da je bilo v letu 2024 ubitih najmanj 383 humanitarnih delavcev po vsem svetu, kar je največ od leta 1997. To število je označeno kot »šokanten rekord« in odraz vse večje nevarnosti, s katero se soočajo humanitarni delavci.

Ameriški State Department je ustavil izdajanje vseh viz za obiskovalce iz Gaze, dokler ne bo izvedel temeljite preiskave. Prav tako so ustavili izdajanje viz za Palestince, ki prihajajo iz Gaze na nujno zdravljenje.

Organizacija SOS Méditerranée je sporočila, da je libijska obalna straža v nedeljo že več kot 20 minut streljala na njihovo ladjo Ocean Viking, medtem ko je ta plula proti italijanskemu pristanišču z 87 migranti na krovu. To ni prvič, da je bila ladja tarča napada, saj so libijske patruljne ladje že leta 2022 streljale na njihove hitre čolne med reševanjem v mednarodnih vodah.

Evropska komisija je zahtevala pojasnila od libijskih oblasti glede incidenta, v katerem je libijska obalna straža streljala na ladjo Ocean Viking, ki jo upravlja nevladna organizacija SOS Méditerranée. Markus Lammert, tiskovni predstavnik Evropske komisije, je dejal, da so libijske oblasti kontaktirali in da je njihova odgovornost, da pojasnijo dogajanje.

Vlada Azerbajdžana je zahtevala, da Mednarodni odbor Rdečega križa (ICRC) zapusti državo, ker meni, da organizacija ni več potrebna. ICRC bo svojo misijo v Azerbajdžanu zaprl 3. septembra 2025. Azerbajdžanske oblasti naj bi zagotovile komunikacijo med pridržanimi osebami in njihovimi družinami.